Tudi v letošnjem letu smo 11. 11. na slavnostni podelitvi Murkovih odličij za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem podelili Murkovo nagrado, Murkovo priznanje in Murkovi listini. Podelitev je tokrat potekala v kraju lanskoletne prejemnice Murkove nagrade, mag. Tatjane Dolžan Eržen, in sicer v Gorenjskem muzeju v Kranju.
MURKOVO NAGRADO
za leto 2025 prejme
Jelka Pšajd za svoje predano etnološko delovanje in izjemne dosežke v etnološki stroki.
Že več kot dve desetletji se Jelka Pšajd posveča raziskovanju Pomurja, Porabja, Pohorja in Slovenskih goric. V središče svojega dela postavlja človeka v njegovem okolju, pri svojem delu pa izkazuje redko kombinacijo znanstvenih metodoloških pristopov in osebne empatije. Njene raziskave zajemajo široko polje materialne in nesnovne dediščine: rokodelstvo in obrti, prehransko kulturo, kmečka opravila, verovanja, praznike koledarskega leta in spomine posameznikov. Posebno pozornost namenja podeželskim ženskam, njihovi vlogi v družini in skupnosti ter njihovemu prispevku k ohranjanju tradicije.
Bibliografija Jelke Pšajd šteje skoraj dvesto enot: znanstveni in strokovni članki, katalogi, monografije, razstavne publikacije in filmi. Njeno delo je dragocen prispevek k razumevanju identitete, družbenih sprememb in dediščinskih procesov v vzhodnoslovenskem prostoru, hkrati pa bogati celoten korpus slovenske etnološke vede.
S svojim raziskovalnim pristopom, vztrajnostjo in občutljivostjo za človeka Jelka Pšajd uteleša temeljno etnološko poslanstvo, in sicer spoštovanje vsakdanjega življenja in nosilcev dediščine, ki s svojimi zgodbami ustvarjajo kolektivni spomin skupnosti. Njeno delo presega muzejske in regionalne okvire ter se vpisuje med ključne prispevke sodobne slovenske etnologije.
MURKOVO PRIZNANJE
za leto 2025 prejme
dr. Bojana Rogelj Škafar za obsežen avtorski muzeološki projekt Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda.
Dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica in kustosinja za ljudsko likovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju, je avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda (2024–2025), ki je eden vrhuncev njenega raziskovanja razmerja med podobami, predmeti in nacionalno identiteto. Razstava izhaja iz njenih dolgoletnih etnoloških premislekov o procesih, v katerih se iz dediščine oblikujejo simbolne podobe naroda, ter o vlogi umetnikov pri ustvarjanju in posredovanju teh podob.
S tem projektom je dr. Bojana Rogelj Škafar pomembno prispevala k etnološki vedi in muzeologiji. Na inovativen način je pokazala, kako se z umetniškimi podobami oblikuje, ohranja in preoblikuje predstava o narodu. Njeno delo združuje raziskovalno poglobljenost, muzejsko interpretacijo in jasno vizualno pripoved, ki etnološke vsebine približuje širši javnosti.
MURKOVO LISTINO
za leto 2025 prejme
Anže Habjan za prispevanje k ohranjanju kulturne dediščine v Kropi.
Anže Habjan že več kot dve desetletji pomembno prispeva k ohranjanju, raziskovanju in posredovanju kulturne dediščine Krope. Čeprav po izobrazbi ni etnolog, njegovo delo izkazuje izrazito etnološko občutljivost, saj združuje zbirateljsko, raziskovalno in interpretativno dejavnost, usmerjeno v razumevanje lokalne identitete in življenjskih praks kroparske skupnosti.
Z dolgoletnim prostovoljnim delom je ustvaril mrežo, ki povezuje ljubiteljsko etnologijo, muzejsko dejavnost in kulturno umetnostno vzgojo. S svojim zgledom dokazuje, da je tudi neformalno, a strokovno utemeljeno delovanje lahko ključno za varovanje in razumevanje lokalne dediščine.
MURKOVO LISTINO
za leto 2025 prejme
Pustno društvo Cerknica ob 50-letnici uspešnega delovanja.
Pustno društvo Cerknica že pol stoletja uspešno ohranja in razvija nesnovno kulturno dediščino ter skrbi za medgeneracijski prenos znanja. Njegovo delovanje presega raven splošne zabave, saj je postalo oblika skupnostne identitete in humorja, s katerim domačini komentirajo družbene razmere. Leta 1999 je Cerknica postala članica Zveze evropskih karnevalskih mest (FECC), kar potrjuje njen ugled tudi v mednarodnem prostoru.
S svojim neprekinjenim delovanjem, ustvarjalnostjo, satiro, spoštovanjem tradicije in kolektivnim duhom Pustno društvo Cerknica uteleša bistvo pustnega časa. Njihovo delo je dragocen primer, kako se lokalna dediščina ohranja in posodablja v duhu časa.
