Delovne skupine

Delovna skupina za konservatorstvo

Delovna skupina je od svojega nastanka leta 1982 povezana z delovanjem etnologov konservatorjev v spomeniški službi. Cilj delovne skupine je strokovno, znanstveno in interesno povezovanje etnologov konservatorjev. Za kritično strokovno rast je pomembna izmenjava pogledov, mnenj, izkušenj in dobrih praks tudi z drugimi polji etnologije. Svoje delo etnologi konservatorji redno predstavljamo v Glasniku Slovenskega etnološkega društva v obliki poročil in drugih prispevkov.

Zadnji večji projekt etnologov konservatorje v okviru SED je bila izdaja zbornika Etnološko konservatorstvo in varstvo dediščine na Slovenskem v letu 2013.

Etnologi konservatorji ugotavljamo, da nas je v primerjavi z etnologi zaposlenimi v muzejih ali raziskovalnih ustanovah le peščica in da so naše strokovne pristojnosti, delovni rezultati in znanja tudi znotraj etnologije slabo prepoznani in premalo izkoriščeni. Zato je pomembno, da tudi skozi delovanje SED predstavljamo in populariziramo svoje poslanstvo.


Vodja: Saša Roškar
sasa.roskar@zvkds.si

Delovna skupina za strokovne sestanke in ekskurzije

Slovensko etnološko društvo se je tako, kot je zdaj, izoblikovalo že leta 1975. V vseh letih do zdaj, je v okviru društvenih dejavnosti delovala tudi sekcija za strokovne ekskurzije, ki jo je dolga leta vodila dr. Zmaga Kumer. Nekaj let je bilo ekskurzij manj, druga leta pa več, odvisno od obremenitve vodje sekcije ali od drugih dejavnikov. Strokovne ekskurzije so se kot stalnica SED dokončno uveljavile šele okoli leta 2001, ko je vodenje prevzela kolegica Mojca Račič Simončič, etnologinja in knjižničarka v SEM. Okoli leta 2001 je strokovne ekskurzije na svojo pobudo preimenovala v »Rajže«, saj so bile take tudi v resnici. Etnologi na svojih poteh odkrivamo, ne turistične točke, temveč pravo življenje ljudi, ki jih obiščemo, udeleženci ekskurzij so običajno strokovnjaki na svojih področjih, so odprti in vedoželjni, polni veselja do ljudi in narave in do odkrivanja še neodkritega. Kot potniki smo nezahtevni in se prepuščamo naključjem, ki se je na teh ekskurzijah tudi nemalokrat zgodijo. Etnologi smo zmeraj na terenu, tudi kadar smo na dopustu, počitnicah ali na običajnem družinskem izletu!

Mojca Račič je tako v letih od 2001 – 2006 organizirala in tudi strokovno oblikovala in vodila: ekskurzijo v Beograd (25 – 29. 11. 2002), Rajžo v Belo krajino, (23. 5. 2003), Rajžo v Gradec (Avstrija) (3. 10. 2003), strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško, leta 2003, Rajžo v Brkine (21. 5. 2004), Rajžo vzdolž štajersko – slovenske meje, leta 2005, Rajžo na Slovaško. leta 2005 itd. Vmes je bilo gotovo še nekaj manjših ekskurzij, ki niso zabeležene.

Z letom 2005, ko je SED dobilo novo vodstvo in novo poslovno sekretarko (tajnico), je ta prevzela vodenje strokovnih ekskurzij, ki so se takrat še imenovale Rajže. V kasnejših letih smo morali naziv Rajže deloma opustiti, saj je Ministrstvo za kulturo Slovenije menilo, da je tak naziv premalo strokoven.

Vse Rajže do zdaj, so bile vodene s strani posameznih kolegov ali kolegic, ki so strokovnjaki s področja, kamor se namenimo. SED prevzame vso organizacijo, strokovno vodstvo pa prevzamejo etnologi, ki so ali zaposleni v ustanovah, ki jih nameravamo obiskati ali se že dalj časa ukvarjajo s predvideno temo ekskurzije. Tako predstavljajo SE tudi strokovno izobraževanje, morda na manj uraden način, vendar kljub temu na visoki strokovni ravni.

V letih med 2005 – 2017 smo organizirali vsako leto vsaj po 3, če ne več ekskurzij, med njimi vsako drugo leto mednarodno ekskurzijo. Nekaj let vmes je bilo zatišje, ekskurzije niso bile pretirano obiskane, čeprav so bile dobro pripravljene in je zato vodstvo SED nameravalo njihovo število zmanjšati, vendar smo se temu izognili s premikom izvedbe ekskurzij na proste dneve oz. sobote.

Ker so strokovne ekskurzije odlično pripravljene in se na njih poleg srečevanja kolegov iz različnih regij Slovenije krepijo tudi kolegialni odnosi, prijateljske vezi in so hkrati priložnost za izmenjavo mnenj med kolegi, ki se ne srečujejo pogosto, so tudi bogat vir za spoznavanje tekočih dogajanj v stroki. Zaradi hitrega načina življenja in preobilice vseh mogočih podatkov, kolegi etnologi ne morejo slediti vsemu, kar se zanimivega in novega dogaja po posameznih regijah Slovenije, so te ekskurzije v zadnjih letih zelo dobro obiskane, sploh »rajže« k zamejcem, kjer so se v letih raziskovanj ZRC SAZU, GNI, SEM idr. stkale tudi prijateljske vezi med domačini in raziskovalci. S svojimi obiski izražamo priznanje slovenskim skupnostim, ki živijo v zamejstvu (Avstrija, Italija, Madžarska, Hrvaška) in ki se trudijo ohranjati svoje izročilo, jezik in kulturo, ter hkrati svojim kolegicam in kolegom, ki se zavzeto trudijo za ohranjanje dediščine krajev, ki so po 2. svet. vojni ali še prej ostali za mejo

SED tako vsako leto organizira več ekskurzij, ki so zmeraj bolj obiskovane, saj na njih potniki izvejo stvari, ki jih kot običajni turisti ne bi nikoli izvedeli ali morda le v obrisih. Vodja DS skrbi za povezavo med terenom in posameznimi pokrajinami, da je dobro obveščena o dogajanjih v posameznih muzejih in institucijah in da je seznanjena z njihovim vsakoletnim delom in prizadevanji.

Vse ekskurzije so zasnovane tako, da na njih poleg drugega izvemo čim več o terenu, na katerem smo se znašli, da pridemo v stik z ljudmi - domačini, ki tam živijo, da se informiramo, kaj delajo naši kolegi v posameznih regijah, da spoznamo tudi kulinariko in gospodarske dejavnosti (sedanje in pretekle), tudi v obliki zasebnih muzejskih zbirk, ki jih domačini v zadnjih letih urejajo zagnano in z velikim navdušenjem.

V delu Delovne skupine za strokovne ekskurzije predstavlja stalnico Murkova ekskurzija, ki je vsako leto 11. 11. ob podelitvi najvišjih strokovnih priznanj SED, v kraju prejšnjega nagrajenca za življenjsko delo.

V okviru SED smo izvedli nekajkrat tudi spominske ekskurzije v počastitev dela dr. Antona Cevca in člana SED arhitekta dr. Vlasta Kopača, na Velko Planino, drugič smo počastili spomin Vladimirja Knifica, obiskali smo Oplenovo hišo v Studoru, v Bohinju, ki jo je Vladimir Knific obudil z vidika spomeniškega varstva in varstva kulturne dediščine.

Stalnico v delovanju Delovne skupine za strokovne ekskurzije pri SED, predstavlja tudi Pustna ekskurzija, v kraje, kjer se z obujanjem skorajda že pozabljenih običajev krepi občutek povezanosti skupnosti, sploh če je njihov običaj oz. obred že vpisan v register nesnovne dediščine.

Vse ostale ekskurzije so domišljene preudarno, v zvezi s tem ali onim dogodkom, s praznovanjem ali odmevnejšo raziskavo. V letu 2017 sem tako izvedli pustno ekskurzijo, Rajžo na Koroško in Murkovo rajžo k lanskoletni nagrajenki za življenjsko delo mag. Ingi Brezigar Miklavčič.

Tudi v letu 2018 bomo nadaljevali z enakim veseljem in zagonom, poiskali dobre ideje in odstrli prizadevanja delovnih in marljivih kolegic in kolegov, ki so nekoliko bolj odmaknjeni od Ljubljane. Hkrati pa ne bomo pozabili na Slovence zunaj meja Republike Slovenije in na njihova velika prizadevanja in trud za ohranitev jezika, običajev in navad zunaj matične domovine.


Vodja: Zora Slivnik Pavlin
Zora.slivnik@gmail.com

Delovna skupina za etnološke večer

Vodja: Tanja Kovačič
radjator@gmail.com

 

Delovna skupina za Slovence zunaj meja RS

Slovensko etnološko društvo od svojega nastanka povezuje strokovnjake in ljubitelje iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva, v svojem strokovnem delu (posvetovanja, srečanja, objave) upošteva tudi način življenja in kulturo Slovencev zunaj Republike Slovenije.

Delovna skupina za Slovence zunaj RS posveča pozornost etnologiji in etnološki dediščini Slovencev zunaj RS (v zamejstvu in izseljenstvu). Sodeluje s strokovnjaki, z ljubitelji in zbiralci; pomaga reševati nekatere konkretne pobude v zvezi z ohranjanjem, dokumentiranjem in raziskovanjem etnološke dediščine; promovira in popularizira etnološko vedo in njeno uporabnost; organizira etnološke večere, delavnice, razvija publicistično dejavnost.

DS za Slovence zunaj RS sodeluje pri izvajanju znanstvenih posvetov in strokovnih ekskurzij v sodelovanju z različnimi ustanovami in društvi iz sosednjih držav (leta 2001 v Italiji, leta 2002 na Madžarskem, leta 2003 na Koroškem, leta 2004 na Štajerskem v Avstriji in leta 2005 na Hrvaškem). Rezultati prvih treh posvetovanj so objavljeni v zborniku Odstrta dediščina. Etnološko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji (2003); prispevki s posveta na Štajerskem so objavljeni v zborniku Etnološka dediščina in kulturna podoba štajerskih Slovencev/Ethnologisches Erbe und Kulturkreis der steirischen Slowenen (2005); referati s posveta o Slovencih na Hrvaškem so objavljeni v zborniku Slovenci na Hrvaškem – dediščina in sedanjost (2006).

Leta 2008 je delovna skupina je v svoj dvoletni program uvrstila projekt Etnologija obmejnih regij. V okviru omenjenega projekta se izvaja strokovna srečanja SED s kolegi etnologi iz ustanov oziroma društev, ki se v sosednjih državah ukvarjajo z etnološko problematiko. Predvideni cilji projekta: nadaljevanje in poglabljanje sodelovanja med SED in sodelujočimi akterji v preteklih projektih; sistematično vključevanje etnološke problematike obmejnih regij v slovensko etnologijo. Z delovnim sestankom želimo na eni strani spoznati delo društva, zlasti tiste dejavnosti, ki so usmerjene v ohranjanje etnološke dediščine in identitete, na drugi strani pa jih seznaniti z delom Slovenskega etnološkega društva, jih vzpodbuditi k sodelovanju z društvi (ljubiteljskimi) v Sloveniji, in tudi v državah, kjer živijo Slovenci. V sklopu projekta so se zvrstile delavnice beleženja kulturne dediščine v Špetru pri Vidmu (2010), Monoštru v Porabju(2011), Pleščcah (2012), Varaždin (2015 in 2016), Reka (2017 in 2018).

Od leta 2003 do leta 2017 je delovno skupino vodila Katalin Munda Hirnök, od leta 2017 je prevzela DS za Slovence zunaj RS Ana Vrtovec Beno.  Člani delovne skupine se menjajo glede na posamezno dejavnost. 


Vodja: Ana Vrtovec Beno
ana.beno@gmail.com

Delovna skupina za ljubitelje etnologije

V Slovensko etnološko društvo (SED) se vključuje tudi vse več ljubiteljev etnologije, ki po svoji temeljni izobrazbi niso etnologi, so pa z njo ljubiteljsko povezani bodisi skozi zasebno zbirateljsko dejavnostjo, bodisi kot člani različnih kulturnih in lokalnih etnoloških društev, folklornih skupin itd. Člani skupine s svojo dejavnostjo zbiranja in varstva etnološkega gradiva skrbijo za ohranjanje etnoloških spomenikov in kulturnega okolja, v katerem se le-ti nahajajo v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)
Ur.l. RS, št. 16/2008 Skupina je bila ustanovljena na občnem zboru SED konec marca 2007 v Celju.

Delovno skupino vodijo:

Vodja delovne skupine za ljubitelje etnologije:
mag. Marko Smole, univ. dipl. inž. elektr.
smole.marko@gmail.com

Strokovna voditeljica programov delovne skupine:
mag. Tita Porenta, prof. zgodovine in univ. dipl. etnologinja, muzejska svetovalka
Muzeji radovljiške občine, Linhartov trg 1, 4240 Radovljica
t 04 5320 526
titaporenta@gmail.com

Članica in strokovna sodelavka za področje nepremične dediščine:

Mojca Tercelj Otorepec, univ.dipl. etnologinja in univ. dipl. sociologinja kulture, konservatorska svetovalka.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva 44, 4000 Kranj
mojca.otorepec@zvkds.si

V programih delovne skupine si prizadevamo vzpostaviti medsebojne formalne in neformalne izmenjave informacij, znanj in diskusij o problemih, s katerimi se srečujejo predvsem zbiratelji premične, lastniki nepremične dediščine in pristojni muzeji. Naši cilji naj bi bili predvsem: spoznavati problematiko zasebnih zbirk in stavb v katerih se nahajajo, omogočiti posredovanje strokovnih informacij širšemu krogu članov, popularizirati ljubiteljsko delo na področju etnologije in z medsebojno izmenjavo dobre prakse pomagati pri iskanju rešitev za ohranitev in razvoj zasebnih zbirk.

Delovna skupina je v finančnem obdobju Ministrstva za kulturo (MK) 2004-2006 v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in drugimi regionalnimi, specialnimi in medobčinskimi muzeji izvedla projekt Evidentiranje oziroma terenska topografija etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etničnem ozemlju (poročilo o projektu je bilo objavljeno v Glasniku SED 46-1/2006, str. 19-25) v triletnem finančnem obdobju 2007-2009 pa je izvedla program, v katerem so bile zajete naslednji pomembni nalogi:

  • izvedba sklopa petih izobraževalnih etnološko-muzejskih delavnic za ljubiteljske zbiralce etnološke dediščine (Projekt Etnološka dediščina v rokah ljubiteljev, 2007-2008, izvedeno v krajih - Slivno pri Vačah, Nova Gorica, Ljubljana, Krško, Plešce na Hrvaškem) in
  • priprava vodnika po izbranih zasebnih zbirkah z navodili za upravljanje z njimi (2009).

Od takrat nadaljujemo evidentiranje novih zasebnih zbirk na terenu po območju Slovenije in v zamejstvu, kar predstavlja našo permanentno dejavnost v povezavi s slovenskimi in drugimi območnimi muzeji ter območnimi zavodi za varstvo kulturne dediščine. Za ljubitelje etnologije, študente  in strokovnjake ter ostalo zainteresirano javnost vsako leto organiziramo izobraževalne delavnice, pomagamo pri načrtovanju in izvedbi postavitve in predstavitve zasebnih zbirk ter svetujemo pri ureditvi stavbne dediščine, v kateri se zbirke nahajajo. Pomagamo pri ureditvi etnografskih zbirk in predmetov, obnovi tradicionalnih stavb in iskanju njihove nove vsebine, ki bi omogočala dostop do zbrane dediščine širši javnosti.


Vodja: mag. Marko Smole
smole.marko@gmail.com

V mirovanju

  • DS za muzeologijo
  • DS za etiko
  • DS ŠEG
  • DS za dokumentacijo
  • DS za raziskovalna področja
  • DS za regionalizacijo
  • DS za kadre
  • DS za spremljanje dogajanj v stroki
  • DS za zakonodajo