V Slovenskem etnološkem društvu smo na slavnostni podelitvi Murkovih odličij za posebne dosežke v etologiji na Slovenskem, v petek, 10. novembra na Univerza na Primorskem v Kopru, podelili Murkovo nagrado in Murkove listine 2023.
MURKOVO NAGRADO
za leto 2023 prejme
dr. Monika Kropej Telban za izjemno in mednarodno priznano znanstveno-raziskovalno delo
Dr. Monika Kropej Telban je mednarodno priznana in uveljavljena znanstvenica, mentorica in publicistka. Od zaposlitve na Inštitutu za slovensko narodopisje sodeluje pri njegovih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih, v katerih raziskuje slovensko pripovedno izročilo, preplet različnih folklornih žanrov in odsev realnosti v gradivu. Izjemnega pomena je tudi njeno ukvarjanje s tipološko klasifikacijo pripovednega gradiva. Kontinuirano objavlja znanstvene članke v osrednjih domačih in mednarodnih revijah, med drugimi v osrednji nemški reviji za slovstveno folkloristiko Fabula in estonski reviji Folklore, ter knjižnih izdajah. Z Nikolajem Mihajlovim je zasnovala danes v svetovnem merilu uveljavljeno znanstveno revijo Studia mythologica Slavica in bila njena dolgoletna glavna urednica, ob tej pa je nastala tudi zbirka znanstvenih monografij Studia mythologica Slavica - Supplementa. Od leta 2010 je sourednica knjižne zbirke Slovenski pravljičarji, zasnovane za znanstvenokritične izdaje folklornega gradiva. Njeno delo sega tudi na področje angažirane folkloristike. Sodeluje z Mednarodnim centrom za večjezičnost in Oddelkom za tuje jezike in literaturo Univerze v Vidmu in s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik v Celovcu, Avstrija. Je tudi članica vrste mednarodnih društev.
Dr. Monika Kropej Telban je raziskave slovenskega pripovedništva postavila na novo raven: njeno delo tako v raziskavah prepleta realnosti (etnologija) in pravljice (slovstvena folklora), medžanrske povezave, ljudsko zdravilstvo, mitologijo, izreden pa je tudi trud za tipologizacijo slovenskih ljudskih pravljic in s tem vključitev slovenskega gradiva v mednarodni H.-J. Utherjev tipološki indeks. Bogata bibliografija odseva navdušujoč in za (slovensko) folkloristiko nepogrešljiv opus, ki ga je Monika Kropej Telban ustvarila na večdesetletni raziskovalni poti.
MURKOVO LISTINO
za leto 2023,
prejme Marko Kumer
za obsežno strokovno delo na področju dokumentiranja, zbiranja in predstavljanja industrijske dediščine.
Marko Kumer je od leta 1989 zaposlen v Medobčinskem muzeju Kamnik kot muzejski dokumentarist. V največji meri se ukvarja z zgodovino industrializacije v Kamniku in le redkim posameznikom je uspelo v takšnem obsegu ohraniti in predstavljati industrijsko dediščino kraja. Marko Kumer se v svojem delu nenehno povezuje z lokalno skupnostjo, nevladnimi organizacijami in posamezniki in zasleduje cilj ozaveščati o pomenu industrijske dediščine tako lokalno prebivalstvo kot širše. Pri tem so nastali tudi zametki nekaterih zanimivih na tej dediščini temelječih turističnih produktov.
MURKOVO LISTINO
za leto 2023
prejme Zora Slivnik Pavlin
za predano in organizacijsko delo v Slovenskem etnološkem društvu.
Zora Slivnik Pavlin je slavistka in etnologinja, ki je vseskozi tesno povezana s Slovenskim etnološkim društvom, saj v društvu deluje vse o njegovega začetka leta 1975. Z izjemno ljubeznijo in privrženostjo etnološki stroki je za društvo opravljala administrativna in druga dela, bila je članica izvršnega odbora SED, od leta 2005 pa poslovna sekretarka SED in sedaj članica nadzornega odbora SED. Leta 2005 je Zora Slivnik Pavlin poleg tajniškega dela prevzela tudi organizacijo strokovnih ekskurzij- Rajž. Ravno zaradi njene angažiranosti predstavljajo strokovne ekskurzije tudi znaten del strokovnega izobraževanja na visoki ravni.
Zora Slivnik Pavlin iskreno prispeva v društvenem življenju s predlogi, pobudami, ustvarjanji ter z izjemno predanostjo ter spodbuja člane k aktivnostim in soudeležbi ter k vestnemu opravljanju vsakega njihovega dela.
MURKOVO LISTINO
za leto 2023
prejmeta Ivanka in Janez Skubic
za oživljanje, ohranjanje in javno prikazovanje pridelave in predelave lanu.
Ivanka in Janez Skubic sta pričela s pridelavo in predelavo lanu leta 2008, vsa z lanom povezana znanja pa zakonca Skubic s pomočjo praktičnih prikazov prenašata tudi na mlajšo generacijo. S prikazom oživljene pridelave in predelave sta Ivanka in Janez Skubic sodelovala na javnih etnoloških in drugih prireditvah kot so: pred leti organiziran rokodelski festival v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na Aninem sejmu v Višnji gori, na Koliščarskih dnevih na Igu, večkrat na prazniku trenja in predenja lanu na gradu Lisičje pri Lanišču na Škofljici in drugje.
