Posvet Manjšine in večine, marginalne in dominantne skupine: nemi spomini in prakse sožitja

1. 1. 1970 – 27. 5. 2016, Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana

Manjšine in večine, marginalne in dominantne skupine:

nemi spomini in prakse sožitja

 

Posvet Slovenskega etnološkega društva

v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU

 Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU (Novi trg 4)

petek, 27. maja 2016

 Ob dolgoletnih prizadevanjih delovne skupine za Slovence zunaj Republike Slovenije in po okrogli mizi o slišanosti manjšin na Vzporednicah med slovensko in hrvaško etnologijo konec leta 2014, ki je pokazala na potrebo po bolj poglobljeni obravnavi odnosa med večino in manjšinami, Slovensko etnološko društvo v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU v letu 2016 pripravlja posvet z naslovom Manjšine in večine, marginalne in dominantne skupine: nemi spomini in prakse sožitja. Z njim želimo spodbuditi razpravo o vplivu manjšin in marginalnih skupin na sožitje v etnično in socialno raznolikih okoljih, identificirati prakse, kjer ima dediščina kohezivno vlogo v skupnostih, obremenjenih z zgodovinskimi konflikti, ter povezati nacionalne manjšine in druge marginalne skupine v prizadevanjih za pre- in pripoznanje dediščin.

Čeprav so se manjšine z različnimi pritiski soočale že v 2. polovici 19. stoletja in je bila za status nekaterih odločilna 1. svetovna vojna, njihov sedanji položaj bistveno oblikujejo tudi množični premiki prebivalstva in etnična čiščenja po 2. svetovni vojni, ko so se države preoblikovale po načelu etnične homogenosti. Skupine, ki se z novo nacionalno identiteto in/ali političnim sistemom niso identificirale – Slovenci v sosednjih državah, Italijani, Madžari, Nemci v Sloveniji – so morale oditi ali so postale marginalizirane, njihovi spomini in dediščina pa utišani. Podobno marginalizacijo so pol stoletja pozneje, po slovenski osamosvojitvi, doživeli priseljenci iz nekdanje Jugoslavije in pa delavski razred, ko so se iz elitnega razreda (vojaški sloj) ali razreda, na katerem je SFRJ gradila ideologijo (delavski sloj), spremenili v drugorazredni sloj brez glasu. Dediščina takih marginalnih skupin je prepuščena propadu, v redkih primerih preinterpretacije pa njeni nekdanji uporabniki nimajo več dostopa do nje.

Letošnja konferenca želi nagovoriti etnologe, kulturne antropologe, sorodne raziskovalce in strokovnjake, pa tudi člane manjšin in marginalnih skupin, sodelavce nevladnih organizacij in aktiviste, da predstavijo svoje aktualno delovanje in raziskovanje. Želimo si, da bi opozorili na neme glasove, utišane spomine in skrite dediščine, razmišljali, kako marginalnim skupinam tudi v vsakdanjem življenju dati glas in jih enakopravno vključiti v dominantni dediščinski diskurz, ter razpravljali o praksah sožitja med marginalnimi in dominantnimi skupinami.