15. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo: Nesnovna dediščina med prakso in registri

13. februar 2018

Planinski muzej Mojstrana, 24.–26. maj 2018 - V letu Evropske kulturne dediščine in z njo povezanih praznovanj tudi 15. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo pod drobnogled postavljajo refleksijo o sodobnem razumevanju in vlogi nesnovne kulturne dediščine, namenu njenega raziskovanja in varovanja, o nosilcih, interpretacijah in trajnostni uporabi. Ob 10- letnici slovenskega podpisa Unescove Konvencije o varovanju nesnovne dediščine se Slovenskemu etnološkemu društvu in Hrvaškemu etnološkemu društvu pri organizaciji posveta pridružuje tudi Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice in ZRC SAZU v sklopu projekta Alpfoodway.

Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki zajema prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Države so po ratifikaciji Konvencije začele vzpostavljati registre nesnovne kulturne dediščine. Nacionalni registri, prav tako pa tudi Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, Seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati, in Register dobrih praks varovanja nesnovne kulturne dediščine sicer sami po sebi niso cilj Konvencije, temveč je njihov namen varovanje nesnovne dediščine in njenih nosilcev, ki so s Konvencijo prepoznani kot ključni akterji pri ohranjanju njene vitalnosti in uporabnosti. Bistveno za to je, da skupnost dediščino razume kot vrednoto in jo zato tudi prenaša na mlajše rodove. Za prepoznanje njene vrednosti in osveščanje pa so pogosto zaslužni tudi etnologi in kulturni antropologi oziroma vsi tisti, ki v sklopu muzejev in drugih kulturnih ustanov, raziskovalnih in izobraževalnih institucij delujejo na terenu ter lokalne skupnosti spodbujajo k vpisu njihove nesnovne dediščine v register.

Tokratne Vzporednice nagovarjajo etnologe in kulturne antropologe, ki raziskujejo nesnovno kulturno dediščino na terenu, sodelujejo z lokalnimi skupnostmi pri njenem prepoznavanju in ohranjanju ter pomagajo nosilcem pri pripravi prijav za vpis v register. Raziskave namreč kažejo, da širša javnost ob izrazu kulturna dediščina še vedno najprej pomisli na stavbno dediščino, ob izrazu nesnovna kulturna dediščina pa le na ljudske pesmi in plese. V zavesti nosilcev dediščinskih praks tudi ni zavedanja, da dediščino dnevno soustvarjamo in spreminjamo ter da se je z vpisom v register ne zamrzne v času in prostoru. Muzeji in druge raziskovalne institucije pa ne premorejo dovolj osebja, časa za raziskovanje in finančnih sredstev za intenzivnejše delo med nosilci, ki potrebujejo spodbude, pomoč in nasvete, kako ohranjati svoje nesnovne prvine.

Namen posveta je torej, da udeleženci predstavijo konkretne probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in jih morda tudi razrešijo v razpravah s svojimi kolegi iz drugačnih institucionalnih in geografskih okolij. Sprejemamo tako strokovne kot znanstvene prispevke v obliki referatov, okroglih miz ali razprav z udeleženci, ki se lahko, ne pa nujno, posvečajo naslednjim vprašanjem: Kako osveščati lokalne skupnosti o pomenu nesnovne dediščine? Kako jim pomagati pri njenem ohranjanju? Kakšna je vloga različnih akterjev (skupnosti, stroke, lokalne politike, nevladnih organizacij, gospodarstva, izobraževalnih ustanov) pri ohranjanju in promociji dediščine? Kdo daje pobude za vpis dediščine v register? Kdo odloča o primernosti enot za vpis v nacionalni register in na Unescove sezname? Kakšna so razmerja med Ministrstvom za kulturo, ki vodi register, Koordinatorjem varstva nesnovne kulturne dediščine, lokalnimi muzeji oz. kulturnimi institucijami in nosilci? Kaj se dogaja z dediščino po vpisu v register?

Povzetek prispevka pošljite do 1. marca 2018 na naslov sasa.poljak@zrc-sazu.si. Podrobnejši program predvidoma dvodnevnega posveta, ki mu bo sledila strokovna ekskurzija – ta bo ob prvem svetovnem dnevu čebel (20. maju) posvečena snovni in nesnovni dediščini čebelarstva – boste prejeli marca 2018.

Programski in organizacijski odbor posveta:

  • Alenka Černelič Krošelj, SED
  • Saša Poljak Istenič, SED
  • Ana Beno, SED
  • Tita Porenta, SED
  • Saša Roškar, SED
  • Nena Židov, Slovenski etnografski muzej
  • Irena Lačen Benedičič, Gornjesavski muzej
  • Jasna Fakin Bajec, SED
  • Tihana Petrović Leš, HED
  • Marijeta Rajković Iveta, HED
  • Sanja Lončar, HED

Organizatorji:

  • Slovensko etnološko društvo
  • Hrvaško etnološko društvo
  • Slovenski etnografski muzej
  • Gornjesavski muzej Jesenice in
  • ZRC SAZU

Datoteke