Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih.Sprejmi in zapri

Predavanje Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture

7. februar 2017

Vabljeni na predavanje

Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture

v sredo, 15. februarja 2017 ob 11. uri v dvorani SAZU, Ljubljana, Novi trg 2.

 

Nikjer drugje se že od zdavnaj narava in kultura tako srečno ne povezujeta, kot ju povezuje čebela – zgled marljivosti in popolne urejenosti v združbi sebi enakih. Vendar tudi tu ni mogoče mimo spoznanja o relativnosti vsega človeškega, saj je kdo »len kot trot«, drugi pa je »priden kot čebela.«

Čebela je najstarejša prijateljica narave in človeka. Že od nekdaj skrbi za opraševanje rastlin in s tem za hrano človeku, vedno ima svoje mesto tudi pri verskih obredih, kajti vosek sveč je pridelek čebel. Prav v tem je glavni vzrok, da so samostani uvajali in pospeševali čebelarjenje.

Ne da bi prezrli njeno korist za naravo in tiste, ki gojijo in oskrbujejo njen zarod, predavanje želi poudariti, kako pomembnim dogodkom v slovenski kulturni zgodovini je kot zgled in simbol botrovala čebela. Za slovensko besedno umetnost še zdaleč ni le žuželka, ki iz cvetnega nektarja pridobiva in podarja človeku cekinasto hranivo, ampak tudi žlahtna metafora in ne nazadnje simbol velikih in visokih prizadevanj in dosežkov človekovega duha.

Po uvodu, kaj je pomenila čebela starodavnim kulturam (antika, judovstvo) se predavanje vrača na slovenska tla s predstavitvijo prvih slovenskih (strokovnih) spisov o čebelarstvu (Hipolit, Anton Janša, Peter Pavel Glavar, Janez Goličnik, Peter Dajnko, Fran Levstik idr.) in Čebelarskega terminološkega slovarja.

Povod za napovedano predavanje pa je predvsem razdelek o čebeli v slovenski kulturi z združbami kot so, na prvem mestu Academia Operosorum in njena daljna naslednica Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zoisov krožek, Slovenska Matica in izdajateljska dejavnost: Kranjska Čebelica, Slovenska Čbela, Slovenska Bčela, Slovenski čebelar in končno Slovenska Država kot matica (gledano s strani naših rojakov v sosednjih državah)!

Sledijo razdelki o čebeli v slovenski besedni umetnosti, začenši s slovstveno folkloro kot njeno prvo/-bitno vejo in nato motiv čebele v slovenskem literarjenju (tudi v izrednih razmerah: II. svetovna vojna) in slovenski (tudi mladinski) književnosti. Navdihnila je nekaj prisrčnih strani v slovenski literaturi.

Na koncu še premislek o čebeli v etnologiji, gospodarstvu in politiki.

Prof. ddr. Marija Stanonik, izr. čl. SAZU, Ljubljana