Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih.Sprejmi in zapri

Nagovor Damjane Pečnik, generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo

11. december 2010


na podelitvi Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine za dosežke v etnologiji v letu 2010.

 


Spoštovane nagrajenke in nagrajenci, cenjeni gostje, dragi kolegi, gospe in gospodje!


Za vse slovenske etnologe in antropologe je danes velik praznik – ni samo Martinovo, je tudi priložnost, ko tudi širši javnosti pokažete presežke s svojega področja.

Slovensko etnološko društvo je eno najuspešnejših stanovskih društev. Slovenski etnografski muzej se je uvrstil med najbolj dinamične slovenske muzejske institucije z lepimi prostori, kjer ob izvrstni stalni postavitvi srečujemo japonske lesoreze ali predstavitev blagovne znamke Cockta. Domač vam je svet, poznate domovino včeraj in v tem trenutku.

Varovanje etnološke dediščine se je iz nekdanje zaščite posameznih objektov ali pojavov razvilo v zaščito značilnih krajin in dejavnosti, v sobivanje tradicije in vsakdanjega življenja. Posamezne obrti in njihovi nosilci znova doživljajo primerno veljavo, ki jih podpirajo različne mednarodne delavnice, ohranjanje značilnih hiš ter kozolcev postaja že moda. Na Ministrstvu skušamo pomagati tako Rogatcu ali Pleterjam pri ohranjanju značilnih stavb podeželja, lončarskim delavnicam v Pomurju, razvoju in predstavitvam obrti od gradu na Goričkem do Tehniškega muzeja v Bistri ali novih načinov predstavitve suhe robe v Ribnici. Etnologi se s svežo energijo in z znanjem ukvarjate z zaščito žive dediščine, kjer so pred nami veliki izzivi, ki segajo do ambicij vpisa v seznam svetovne dediščine UNESCO. Naše želje včasih prehitevajo zmožnosti denarnic – tudi to je že ena od značilnosti našega bivanja, vredna etnološke raziskave.

Tudi današnja podelitev Murkovih nagrad je delček pahljače dediščine, ko kontinuirano poudarjamo delo ali bolje – ustvarjalnost strokovnjakov. Brez njih bi bila naša dediščina manj prepoznavna znotraj in zunaj Slovenije.

Naše življenje bi bilo še bolj amerikanizirano hitenje iz neznanega v neznano. Samo strokovnjaki pa bi bili premalo, za ohranjanje kulturne dediščine je pomembna tudi množica ljubiteljev od Lokovca pa do Zasavja.

Matija Murko je že v preteklem stoletju, pred resolucijami UNESCO, vedel, da je naša dediščina integralna, da sega od materialnih ostankov do jezika, da jo moramo nenehno raziskovati, razvijati za bogatejše življenje nas vseh in da smo vsi ambasadorji naše kulturne dediščine.


Še enkrat iskrene čestitke vsem nagrajencem!


Damjana Pečnik, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino; Ministrstvo za kulturo