Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih.Sprejmi in zapri

Etnološki večer z letošnjo Murkovo nagrajenko

20. november 2017
Strokovna ekskurzija v Prlekijo

Vljudno vabljeni

v četrtek, 7. decembra 2017, ob 18. 00,

v Upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.

 

Pogovor z letošnjo Murkovo nagrajenko Jano Mlakar Adamič bo vodila dr. Ivanka Počkar.
 

Pogovor z Murkovo nagrajenko Jano Mlakar Adamič
Slovensko etnološko društvo je 11. novembra 2017 najvišje stanovsko priznanje, Murkovo nagrado za življenjsko delo na področju etnologije in etnološke muzeologije, podelilo muzejski svetnici Jani Mlakar Adamič. Etnologinja in sociologinja kulture Jana Mlakar Adamič je že tri desetletja zvesta  Zasavskemu muzeju Trbovlje, kjer se je posvetila pedagoškemu in znanstvenemu delu ter iskanju novih oblik predstavitve kulturne dediščine Zasavja, ki jo popularizira z inovativnimi razstavami, članki in razpravami ter z živim stikom z okolico in ljudmi. S temeljitim vpogledom v knapovsko preteklost je zasavski kulturni dediščini predana z vsem svojim bistvom in je z njo tudi zaznamovana. Odlikuje jo izvirnost in njen dobro uravnani muzejski radar, iskanje vedno novih vsebin ter inovativnih in ustvarjalnih načinov predstavitve dediščine, saj uspeh, kot sama pravi, »pride le, če drzno skrenemo iz uhojene poti«.  
S toplim in svetlim odnosom do ljudi uspeva, da zasavska kulturna dediščina ne ostaja zapuščena in spregledana. Še več, z vsakim novim dejanjem Mlakar Adamičeva dokazuje, kar se ji zdi »edino prav, da muzealci vidimo dlje od naših zidov in posegamo v prostor okoli nas. Iz tega prostora smo pobrali kar imamo (spravljenega za muzejskimi zidovi), prav je, da vanj tudi vrnemo, kar lahko. Da pokažemo iz katerih in kakšnih korenin je zrasla sedanjost«. Kako to napravimo, pa je nadvse uspešno dokazala na sodoben muzejski način z nadgradnjo – umestitvijo predmetov, védenj in znanj v istoveten prostor in v vsepovezujoči čas.  
V pogovoru z nagrajenko bomo razkrivali, kako rada je etnologinja, ali ji je z zaposlitvijo v Zasavskem muzeju 'sekirca padla v med', so Trbovlje lahko tudi obljubljena dežela, kako celovito ji muzejsko delo v majhnem perifernem muzeju omogoča razumeti in interpretirati načine življenja Zasavcev, ter s kakšno mero strasti ga opravlja. Kakšni so pogoji dela v muzeju, je to delovno okolje –, kjer se etnolog le težko specializira –, občasno še spovednica ali avtobusna postaja? Katere grehe dojema kot naglavne in za katerimi vrednotami stremi tako v muzejskem kot zasebnem življenju? Beseda bo tekla tudi o tem, ali in kako se ji je v osrčju etnološkega terena posrečilo vsrkati košček revolucionarnosti zasavskih knapov in v težkem rudarskem okolju ohranjati pokončno držo, ravnovesje, vedrino in humornost.       
 
 
O Murkovi nagradi
Slovensko etnološko društvo je v počastitev 125-letnice rojstva Matije Murka (1861–1952) kot najvišji priznanji za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem leta 1986 uvedlo podeljevanje Murkovega priznanja, leta 1994 pa še Murkove listine. Nagrada je bila prvič podeljena že leta 1988, čeprav že dve leti prej ustanovljena. Murkova nagrada se podeljuje za izjemne etnološke znanstvene in raziskovalne dosežke posameznikov, skupin ali ustanove, ali za znanstvene in strokovne dosežke, zaokrožene v življenjskem delu posameznikov, Murkovo priznanje za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnološke vede na Slovenskem (ali o Sloveniji) v preteklem letu, Murkova listina pa za kontinuirane dejavnosti, večletna prizadevanja ali enkratne dosežke, ki bogatijo, ohranjajo in popularizirajo etnološko znanje.