Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih.Sprejmi in zapri

11. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo: Kulturna dediščina industrijskih panog

12. april 2010

Vse zainteresirane vabimo, da s svojimi prispevki sodelujejo na 11. vzporednicah med slovensko in hrvaško etnologijo, ki bodo posvečene kulturni dediščini industrijskih panog. Pred posvetovanjem bomo v četrtek, 11. novembra 2010, slavnostno podelili tradicionalne Murkove nagrade, Murkova priznanja in Murkove listine za leto 2010, podelitvi pa bo 12. in 13. novembra 2010 sledil posvet z naslovom »Kulturna dediščina industrijskih panog«.

V zadnjih letih tako v slovenskem kot tudi v drugih evropskih prostorih opažamo propad različnih industrijskih panog (tekstilne, usnjarske, papirne, kovinske, rudarske, ...). S posvetom »Kulturna dediščina industrijskih panog« želimo predstaviti etnološke raziskave ter raziskave drugih strokovnjakov o izbrani temi in predstaviti razmišljanja o načinu ohranjanja ter rabe snovne in žive kulturne industrijske dediščine ter možnosti za njeno vključevanje v sodobni način življenja. Še zlasti nas zanimajo pomembnejše konkretne ponudbe oziroma možnosti posameznih industrijskih območij in gospodarskih panog: različne muzejske predstavitve, nove funkcije industrijskih obratov in njihovi produkti, na primer gradnja naselij, raba industrijskih objektov v kulturne namene, turistična ponudba, idr.

Izhodišči za pripravo 11. vzporednic sta izmenjava izkušenj in predstavitev raziskovalnih praks s celotnega slovenskega in hrvaškega prostora. Večjo pozornost bi radi namenili obmejnemu prostoru, kjer leži tudi mesto posveta Krško. V njem je del industrijske dediščine že propadel ali je v procesu propadanja, hkrati pa je še živ industrijski kraj, v katerem se prepletajo gospodarski interesi obeh držav (npr. nuklearna elektrarna).

Posvet bo potekal v petih programskih sklopih. Znotraj vsakega bosta 1–2 uvodna referata, ki jima bo sledilo 4–5 korefaratov. Delo znotraj vsakega programskega sklopa bo potekalo v obliki okrogle mize, zato bosta vzporedno potekala po dva programska sklopa. Oblika dela bo omogočala večje vključevanje tudi drugih prisotnih v prijavljeni skupini.

Program 11. vzporednic med slovensko in hrvaško etnologijo

Četrtek, 11. november 2010
Svečana podelitev Murkovih nagrad, priznanj in listin za leto 2010

Petek, 12. november 2010
POSVETOVANJE

Plenarni uvodni referat posveta
Mag. Karla Oder, Koroški pokrajinski muzej, Ravne na Koroškem
Med industrijsko dediščino spada vse, kar je v določenem času ustvaril človek, ko je s pomočjo strojev v večjih količinah predeloval surovine v izdelke in polizdelke. Med najstarejše industrijske panoge uvrščamo rudarstvo in železarstvo ter tekstilno in drugo industrijo. Dosežki industrijskih revolucij so segli v vse gospodarske dejavnosti, tudi kmetijstvo, in na vsa področja človekovega življenja. Pod vplivom industrije se je izoblikovala skupina industrijskega delavstva s specifičnim načinom življenja, odvisnega v prvi vrsti od delovnega procesa. Pomembno mesto v njihovem življenju sta imela razredni boj in prosti čas, ki sta predstavljala vez med delom, domom in javnim življenjem. Tehnološki napredek in spreminjanje tradicionalnih oblik industrije pred varuhe kulturne dediščine postavlja nalogo ohraniti dediščino industrije, s katero so povezana tudi vprašanja etnološke in drugih ved. Nujen interdisciplinaren način varovanja odpira dilemo, kako jo ohraniti in varovati ter predvsem, kako jo v muzeju ali v sicer za dejavnost opuščenem, a ohranjenem industrijskem objektu s pomočjo sodobnih vizualnih in komunikacijskih »strojev« predstaviti naslednjim generacijam.

Ohranjanje industrijske kulturne dediščine
Objekti, nekoč namenjeni industrijski proizvodnji in prilagojeni takratnim tehnološkim potrebam, so posebnosti prostora, v katerem se nahajajo. Kot taki so poseben izziv tudi v smislu varovanja. Zanimajo nas pogledi na teoretična in praktična izhodišča varovanja tovrstne dediščine, današnje stanje ter s tem v zvezi tudi razmišljanja o njihovi revitalizaciji.

Predstavitev industrijske kulturne dediščine
Industrijska dediščina in z njo povezana delavska kultura in kultura dela so pomembne in enakovredne vsebine muzejskih postavitev, pogosto predstavljenih v izzivalni in dinamični razstavni obliki. Tovrstne predstavitve so lahko umeščene in situ, v okvir revitalizacij celotnih industrijskih kompleksov in delavskih stanovanjskih naselij ali pa so del razstavne muzejske ponudbe tehniških, mestnih in splošnih muzejev, ki tako predstavljajo dediščino in identiteto svojih mest, krajev in okolij. Načini predstavljanj so različni, priljubljene so ambientalne rekonstrukcije delavskih stanovanj, ki prikazujejo delavski vsakdan, razstave s simbolno govorico izbranih eksponatov, umetniške interpretacije, ... Komunikacije z obiskovalci so pestre, pedagoški in andragoški programi svoje vsebine prilagajajo različni muzejski publiki, tako po starosti kot različnih motivih za obisk muzeja. Nenazadnje pomembnost tovstnih predstavitev dokazuje tudi posebna Michelettijeva nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Evropski muzejski forum za industrijske in tehniške muzejske postavitve.

Nesnovna (oz. živa) kulturna dediščina in industrijske panoge
Vse industrijske panoge ponujajo paleto možnosti za raziskovanje posameznih sestavin nesnovne dediščine. V delovnih in bivalnih okoljih, povezanih z industrijskimi panogami, so se razvijale specifične oblike navad in ritualov. S področji delovnih procesov in življenja v celoti so povezana številna znanja, spretnosti, izumiteljstva. V industrijskih okoljih so bile sicer že opravljene nekatere (etnološke, zgodovinske) raziskave o raznih področjih kulturnih ustvarjalnosti (gledališke, likovne, plesne, idr.), še več pa je neobdelanega gradiva. Posebna vprašanja so povezana s prostim časom in z zabavo, z oblikami zgodovinskih zavesti in razumevanji, poznavanji geografskega obzorja. Glede na pestro narodnostno paleto industrijskega delavstva v Sloveniji zlasti od konca druge svetovne vojne (in tudi pred tem) dobivajo navedena vprašanja specifične razsežnosti, predvsem tudi glede razumevanja, sprejemanja in navsezadnje ohranjanja nesnovne kulturne dediščine omenjenih skupin prebivalcev ter industrijskih delavcev.

Industrijska kulturna dediščina in ženske
Dvajseto stoletje, v katerem so ženske pridobile številne politične in socialne pravice, je hkrati stoletje vzpona in propada tradicionalne industrije. Že v 30. letih 20. stoletja se je v industriji zaposlovalo večje število žensk, njihovo število se je po letu 1945 še povečalo. Vse do 80. let so bile delavke (in delavci) osrednji subjekt socialistične ideologije, svoj status so izgubile s političnim prelomom leta 1990. Ker je bila emancipacija žensk v socializmu t. i. socialistični delavsko-razredni projekt, ki je žensko vprašanje razumel kot del širšega družbenega vprašanja in ni dopuščal avtonomnega emancipacijskega delovanja, je podoba industrijske delavke splet tradicionalnih spolnih razmerij in socialistične ideologije.

Kulturna dediščina blagovnih znamk
Kultura blagovnih znamk je povezana z industrijsko družbo, saj so blagovne znamke značilna pravica industrijske lastnine. Sestavine blagovnih znamk so znaki, ki rabijo razlikovanju izdelkov, blaga in storitev iste ali podobne vrste, hkrati pa so lahko tudi sredstvo spoznavanja in razlikovanja njihove kakovosti. Ko govorimo o kulturni dediščini blagovnih znamk, nas seveda ne zanimajo le njihove sodobne pojavnosti in vloga v oblikovanju najrazličnejših življenjskih področij, od vsakdanjega konzuma do znanj, temveč tudi njihove predpojavnosti, ko so se blagovne znamke oblikovale in razpoznavale le na temelju izkustvenega razpoznavanja in ne le z vizualnimi, znakovnimi podobami. Kulturna dediščina te »prazgodovine« blagovnih znamk ponuja pestro podobo tudi z gradivom iz slovenskega prostora, v njem samem in mednarodno.


Sobota, 13. november 2010
POSVETOVANJE IN STROKOVNA EKSKURZIJA
 
Industrijska kulturna dediščina Posavja – kot plenarni konec posveta s predstavitvijo 
raziskave o industrijski dediščini Posavja ter z gosti iz gospodarstva

Strokovna ekskurzija – ogled NEK in kosilo


Prijave sprejemamo do 15. aprila 2010.


Prijava naj obsega:
Naslov prispevka;
Uvrstitev v tematski sklop;
Povzetek v dolžini največ 2.000 znakov s presledki;
Podatke o avtorju (ime, priimek, izobrazba, strokovni oziroma znanstveni naziv oziroma poklic, službeni ali domači naslov, elektronski naslov in telefonska številka).

Prispevki naj bodo napisani z urejevalnikom besedil Word, z običajnim (enojnim) razmikom vrstic v naboru znakov Times New Roman in v velikosti 12 pik.
Prijavitelji naj prijave pošljejo v elektronski obliki na naslov: info@sed-drustvo.si.

Povzetki bodo recenzirani, o izboru programskega odbora pa vas bomo obvestili v 30 dneh po koncu razpisnega roka.


Programski odbor:
Prof. dr. Janez Bogataj, Slovensko etnološko društvo
Alenka Černelič Krošelj, Občina Krško
Dr. Jože Hudales, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF UL
Mag. Tanja Roženbergar Šega, Muzej novejše zgodovine Celje
Helena Rožman, Slovensko etnološko društvo
Mag. Željka Jelavić, Hrvatsko etnološko društvo